-
1 zemeljska obla
См. также в других словарях:
zêmeljski — tudi zémeljski a o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na zemljo: zemeljski polmer; zemeljska površina; proučevati zemeljsko zgodovino; zemeljsko središče / zemeljski ugrez / zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / zemeljska… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kôpno — tudi kópno a s (ō; ọ̑) navadno s prilastkom zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: pripluli so do pustega kopna tudi kópno ega s (ō; ọ̑) 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje: ladja se je bližala kopnemu; s kopnega je pihal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kopnína — e ž (ȋ) knjiž. 1. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: daleč na obzorju se je že videla kopnina; veter je vel z morja na kopnino 2. zemeljska površina, na kateri je skopnel sneg; kopno: grebene je pokrival sneg, po dolini pa se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meridián — a m (ȃ) geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola; poldnevnik: ti dve točki ležita na istem meridianu / greenwiški meridian ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; krajevni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pól — a m (ọ̑) 1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; področje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol 2. elektr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skórja — e ž (ọ̄) 1. zunanja plast lubja, sestavljena iz odmrlega tkiva: ostrgati skorjo z debla, vej; gladka, hrapava, razpokana skorja; hrastova, smrekova skorja; skorja, porasla z lišajem, mahom; roke ima trde in raskave kot hrastova skorja / lupiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bitúmen — a tudi mna m (ú) zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen; obliti zid z bitumenom / naravni bitumen zemeljska smola … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezrúden — dna o prid. (ū) knjiž., redko ki je brez rude: brezrudna zemeljska plast … Slovar slovenskega knjižnega jezika
duplína — e ž (í) z vseh ali z več strani zaprt prazen prostor; votlina: pred duplino se je zbrala množica ljudi; skalna, zemeljska duplina ♦ anat. trebušna, ustna duplina // votlina v deblu: ptiči gnezdijo v duplinah; drevesna duplina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ístmus — a in ístem tma m (ȋ; ȋ) geogr. ozek pas kopnega med dvema morjema; medmorje, zemeljska ožina: čez istmus so naredili prekop / korintski istmus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kámen — mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika